Po evropskem predpisu European Regulation EEC No. 1898/87 (se navezuje na smernico sveta Council Directive 89/398/EEC) so mlečni izdelki opredeljeni kot »izdelki, narejeni izključno iz mleka, s tem da se smejo dodajati druge sestavine, če to zahteva postopek izdelave, ne pa z namenom delnega ali celotnega nadomeščanja katerekoli sestavine mleka«. Izraz »svež« je primeren za izdelke z navedenim rokom uporabe (ne več kot 30 dni v Franciji, po odločbi francoskega nacionalnega potrošniškega centra, tako imenovanega – Centre National de la Consommation). V ZDA izraz »sveži mlečni izdelki« ni posebej zakonsko opredeljen, vendar se v splošnem nanaša na izdelke kot so: jogurt, kefir, mehki sveži sir, sir »Cottage« (podoben naši skuti), mleko in ostali mlečni izdelki s kratkim rokom uporabe. Izraza »svež« je za prehranske izdelke opredeljen na nacionalnem nivoju, zato ga je potrebno uporabljati skladno z nacionalnimi predpisi. Pravzaprav ne obstaja enotnih mednarodnih pravil glede »svežih mlečnih izdelkov«, zato se je potrebno v vsakem primeru sklicevati na nacionalno zakonodajo.

Na svetu je izbor fermentiranih mlečnih izdelkov izjemno obsežen. Največ jih je narejenih iz kravjega mleka, vendar pa se za njihovo izdelavo uporablja tudi kozje, ovčje, bivolje, osličje in kamelje mleko. Fermentirano mleko lahko imenujemo le mlečne izdelke, pripravljene iz posnetega ali polnomastnega mleka ali iz koncentriranega mleka ali iz mleka v prahu, posnetega ali ne, z ali brez dodanih sestavin mleka, ki je bil obdelan s toplotnimi postopki, enakovrednimi najmanj pasterizaciji in cepljen z določenimi mikroorganizmi. Primeri fermentiranih mlečnih izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami:

• Dahi v Indiji, ki lahko vsebuje poleg klasičnih jogurtovih bakterij veliko dodatnih vrst, na primer Lactobacillus plantarum.
• Calpis na Japonskem, narejen izključno z uporabo sevov laktobacilov kot so Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus, L. helveticus, L. helveticus var. jogurti.
• Jogurt je v večini evropskih držav narejen z uporabo sevov dveh vrst: Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus in Streptococcus thermophilus.

Po mednarodni mlekarski zvezi International Dairy Federation in Codex Alimentarius je ta izraz strogo zaščiten v številnih državah (večina evropskih držav, Maroko, Brazilija, Mehika) z izjemo ZDA, Belgije, Švedske, Poljske, Kanade, Japonske in Južnoafriške republike. Dejansko je ime jogurt (yogurt ali yoghurt ali yaourt) rezervirano za skupino izdelkov, ki so narejeni izključno s kombinacijo dveh mlečnokislinskih bakterij (klasična jogurtova kultura): Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus in Streptococcus thermophilus. Natančno definicijo, ki so jo leta 1975 zapisali v Codex Alimentarius, so posodobili (julija 2003), tako da velja samo za izdelke, ki vsebujejo žive bakterije vrste S. thermophilus in vrst Lactobacillus. Kar zadeva število bakterij starterske kulture v končnem izdelku, mora biti le to visoko, vendar število ni vedno navedeno. Število živih bakterij starterske kulture je vsaj 10⁷ bakterij v gramu mlečnega izdelka, vse do izteka roka uporabnosti, medtem ko Codex Alimentarius določa isto vrednost do konca trajnosti izdelka. V različnih državah lokalna zakonodaja postavlja najmanjše zahtevane vrednosti v mejah od 10⁶ do 10⁸ živih bakterij, vendar uporabljajo različne enote.

Človek je začel uživati fermentirano mleko verjetno že v obdobju udomačitve živali, bilo pa je cenjeno zaradi velike vsebnosti beljakovin. Fermentirano mleko je lahko prebavljivo. Mlečnokislinske bakterije pretvorijo laktozo v mlečno kislino, kar znatno zniža pH mleka, to pa preprečuje razmnoževanje mnogih patogenih mikroorganizmov. Fermentacija je ena najstarejših oblik konzerviranja. Industrializacija proizvodnje fermentiranih mlečnih izdelkov se je začela šele v 20. stoletju. Dejansko sega v leto 1919, ko je Isaac Carasso, ustanovitelj skupine Danone, v Barceloni začel proizvajati jogurt po industrijskem postopku.

V primeru otroške driske včasih iz prehrane izločimo vse mlečne izdelke. Prav tako številne publikacije odsvetujejo uživanje mleka. Nasprotno pa priporočajo uživanje jogurta, saj smatrajo, da koristi pri ponovnem vzpostavljanju črevesne mikroflore. Pri obravnavanju tega problema je pomembno upoštevati otrokovo starost, jakost driske in spremljajoče klinične znake. Nekateri zdravniki dajejo prednost »počitku črevesne sluznice« in na začetku predpišejo tekočine in dieto, ki je blaga za črevesje.

Delovne skupine ekspertov pri FAO (Food and Agricultural Organisation) in WHO (World Health Organisation) so probiotike definirale kot »Živi mikroorganizmi, ki koristno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostnih količinah«. Osnovno definicijo probiotikov, ki jo je sprejel tudi ILSI (International Life Science Institute), so razširili na probiotična živila kot tista živila, ki vsebujejo do konca obstojnosti izdelka zadostno število živih mikroorganizmov, da gostitelju zagotovijo zdravju koristne učinke Živi mikroorganizmi so lahko kvasovke ali bakterije, vsak pa mora biti opisan z natančnim imenom seva in registriran v mednarodni zbirki kultur.

Zamisel, da ima uživanje živih mlečnokislinskih bakterij lahko koristen učinek, je temeljila na delu Teissier-ja in Metchnikoff-a z začetka 20. stoletja. Že leta 1907 sta omenjena biologa smatrala, da bi lahko mlečnokislinske bakterije, prisotne v fermentiranem mleku, prispevale k dolgemu življenju Bolgarov, ki so uživali velike količine jogurta. Metchnikoff je objavil prve rezultate, ki so pokazali povezavo med pričakovano življenjsko dobo in uživanjem fermentiranega mleka. Istočasno so raziskave pokazale koristne učinke fermentiranega mleka, ki so ga krmili živalim z drisko.

• Leta 1919 se je začela industrijska proizvodnja jogurta in prodaja v lekarnah; indikacija – prebavne motnje.
• Kasneje so začeli tržiti živila in farmacevtske izdelke, ki so vsebovali probiotike (fermentirano mleko, kvasovke Ultralevure).

Raziskave, ki potekajo v različnih državah kažejo, da veljajo probiotiki, s stališča zdravja, za čedalje bolj obetavne.

Probiotiki, ki jih uporabljajo v fermentiranem mleku, so mikroorganizmi, ki proizvajajo mlečno kislino, kot so laktobacili, nekateri streptokoki in bifidobakterije.

Lactobacillus	L. casei	Bifidobacterium	B.longum
	L. rhamnosus		B. breve
	L. acidophilus		B. bifidum
	L. plantarum

Tudi za nekatere kvasovke so ugotovili, da imajo koristne učinke na zdravje. Najbolj poznane so Saccharomyces: S. cerevisiae boulardii

Bakterije, prisotne v probiotičnem živilu, morajo:

• Biti prisotne kot žive celice v zadostnem številu,
• Biti stabilne in žive ves čas roka uporabnosti živila,
• Imeti koristne učinke na zdravje gostitelja.

Čeprav sposobnost preživetja v gostiteljevih prebavilih trenutno ni del definicije, pa je po mnenju večine pomemben kriterij pri ugotavljanju, ali je določen probiotik dejansko sposoben izkazati določene učinke.

Mlečnokislinske bakterije so naravno prisotne v vseh ne-sterilnih delih človeškega telesa. Naseljujejo predvsem ustno odprtino, prebavni trakt in vaginalno področje. Laktobacili in bifidobakterije, ki so povezani s hrano, veljajo zgodovinsko za varne bakterije. Razen tega smatramo mlečnokislinske bakterije, ki so jih ljudje skozi celotno zgodovino uživali s fermentiranimi živili, kot so jogurt, sir in delikatesni izdelki, za nepatogene saprofite*.

*Saprofiti:
Mikroorganizmi, ki živijo v ali na telesu in niso patogeni
t.j. niso škodljivi telesu

Zdravju koristni učinki so različni, odvisni od rodu, vrste in seva. Klinične učinke probiotikov so proučevali in jih še vedno proučujejo v številnih raziskavah.

• Preprečevanje in zdravljenje drisk: številni sevi so se izkazali za uspešne pri prečevanju ali zdravljenju drisk, še posebej rotavirusnih drisk pri otrocih.
• Gastrointestinalne motnje in simptomi: pri laktozni intoleranci so s kontroliranimi preskusi dokazali, da ima uživanje fermentiranih vrst mleka koristne učinke pri posameznikih s primarnim pomanjkanjem laktazne aktivnosti, ali motnjami v absorbciji, ki so posledica operativnih posegov v črevesju.
• Vnetne bolezni prebavnega trakta: številni preskusi so pokazali koristne učinke probiotikov pri različnih vnetnih boleznih prebavil, kot so kronični pouchitis, ulcerativni kolitis ali motnje, ki so posledica terapije z antibiotiki.
• Ne-črevesne okužbe: številni sevi laktobacilov so dokazano koristni pri preprečevanju in zdravljenju različnih okužb, kot so obolenja dihal, vaginalne okužbe ali okužbe s Heliobacter pylori.
• Alergije: mlečnokislinske bakterije so pokazale obetavne rezultate v preprečevanju in zdravljenju atopičnih obolenj.

Klinični učinki probiotikov so posledica njihove interakcije s črevesno sluznico.

Črevesje lahko opišemo kot kompleksni ekosistem, sestavljen iz treh komponent, ki so nenehno v stiku in medsebojnih interakcijah: celice gostitelja, sestavine zaužite hrane in črevesna mikroflora. Poleg prebave opravlja črevesje še celo vrsto drugih funkcij, kot so hormonske, motorične, živčne in imunske, od katerih so mnoge odgovorne za vzpostavljanje učinkovite obrambne pregrade pred vplivi iz okolja. Ta pomembna obrambna funkcija črevesja temelji na treh ključnih komponentah:

• Mikrobiota, ki zajema veliko število batkerij, približno 100.000 milijard , in jo sestavlja več kot 400 različnih vrst. Bakterijska flora se z različnimi mehanizmi bori proti potencialno patogenim bakterijam in se tako uspešno vključuje v obrambni sistem telesa.
• Črevesna sluznica, ki predstavlja zaradi značilnih mikrovilov površino, veliko okrog 200 m2; ta ogromna površina črevesne sluznice ima izmenjevalno vlogo, saj omogoča absorpcijo hranil, in hkrati pomaga pri zaščiti organizma. Črevesni epitelij predstavlja fizično pregrado, na kateri potekajo številne interakcije med zunanjostjo in notranjostjo, zato sta njegova integriteta in prehranjenost vitalnega pomena za pravilno delovanje.
• Imunski sistem, ki predstavlja okrog 70 % imunskega sistema, se nahaja v črevesju, kjer posebne specializirane celice predstavljajo prvo obrambno linijo pred različnimi bakterijami ali drugimi okoljskimi dejavniki. S črevesom povezano limfoidno tkivo (GALT) je glavni posrednik stimulacije imunskega odziva, sprva lokalnega, in nato sistemskega. Na primer, Peyerjeve ploščice so limfoidno tkivo, ki so kot vhodna vrata za GALT, skozi katera je izzvan imunski sistem.

Vse tri komponente skupaj predstavljajo to, kar običajno imenujejo »črevesna pregrada«. Črevesje, najpomembnejši limfoidni organ, je potemtakem kompleksni organ, ki igra poglavitno vlogo pri obrambi telesa. Oslabitev ene ali več komponent lahko vodi do bolezni.

Vnos različnih antigenov, v sterilno črevesje ob rojstvu, stimulira pridobljeno imunost, da izgradi učinkovito črevesno obrambno črto. Sprememba v prehrani je kritično obdobje, saj prinese vrsto potencialno škodljivih organizmov. Izgradnja uravnotežene črevesne mikroflore je življenjskega pomena. Zato je pomembno vzpodbujanje naseljevanja koristnih bakterij, ki preprečujejo rast škodljivih. Vnos koristnih bakterij, po oralni poti, je posebno pomembno pri otrocih, saj je črevo glavni limfoidni organ v telesu, in število Peyerjevih ploščic v zgodnjem življenjskem obdobju hitro naraste.

Slika:
Defensins – defensini
Paneth cells
Dendritic cells – dendritične celice
Peyer's patch – Peyerjeve ploščice
Lymphoid follicles – limfoidni folikli
Blood – kri
Haert – srce
Lymph – limfa
Microbiota – mikrobiota
Intestinal mucosa – črevesna sluznica
Intestinal immune system linked with the systemic immune system – Črevesni imunski sistem, povezan s sistemskim imunskim sistemom

Probiotiki imajo številne učinke:

• Na črevesno mikrofloro, z oviranjem naseljevanja in rasti škodljivih bakterij
• Na črevesno sluznico, s krepitvijo odpornosti proti okužbam
• Na lokalni imunski sistem (GALT), z uravnavanjem imunskih dejavnikov in sluzničnega vnetja.

Po definiciji ILSI-ja je Actimel probiotično živilo, ki vsebuje klasično jogurtovo kulturo (2 tipični bakteriji), katere učinki so znani že več kot 80 let (jogurte proizvajalca Danone so v lekarnah prodajali za otroke s kronovo boleznijo) in edinstven sev, ki ga znanstveno imenujemo Lactobacillus casei DN 114-001, komercialno pa Lactobacillus casei DEFENSIS ali IMUNITASS.

  

JOGURT		ACTIMEL
Lactobacillus bulgaricus		Lactobacillus bulgaricus
Streptococcus thermophilus		Streptococcus thermophilus
		+
		Lactobacillus casei DEFENSIS (108ke/g)

Probioticna živila vsebujejo bakterije, ki morajo:

• biti v živilu prisotne v obliki živih celic in v čim vecjem številu,
• ohraniti vitalnost do konca izteka roka uporabnosti živila,
• imeti koristne učinke na zdravje gostitelja.

Actimel vsebuje dve klasični jogurtovi bakteriji: Lactobacillus bulgaricus in Strepococcus thermophilus, ki se v končnem izdelku nahajata v koncentracijah 107 ke/g in 108 ke/g, ter edinstveno bakterijo Lactobacillus casei DN 114-001 v koncentraciji 108 ke/g, kar pomeni, da vsebuje ena steklenička Actimela 10 milijard te bakterije.

Takšno število bakterij ostane po zagotovilih proizvajalca nespremenjeno do izteka roka uporabnosti izdelka, torej 28 dni (v Franciji).

V zadnjih letih svojih raziskav je Skupina DANONE razvila natančen znanstven pristop, s katerim je z različnimi modelnimi študijami dokazala, da Actimel in/ali Lactobacillus casei DN114/001 kažeta biološke, fiziološke ali klinične učinke, s katerimi prispevata k optimizaciji delovanja nekaterih telesnih funkcij, ter posledično h krepitvi naravne obrambe telesa pred negativnimi zunanjimi vplivi in okužbami.

Ne, Actimel je živilo z zaščitnim delovanjem: pomaga krepiti naravno obrambo telesa.

Actimel je probiotični napitek, ki pomaga krepiti naravno odpornost, ker vsebuje edinstveno probiotično kulturo L. Casei Defensis^® .
Danacol je mlečni izdelek z nizko vsebnostjo maščob in obogaten z rastlinskimi steroli, ki v okviru prilagojene diete občutno zmanjša raven holesterola po treh tednih uživanja.
Tako Actimel kot Danacol sta mlečna izdeleka družbe Danone pakirana v stekleničke po 100 gramov. 

Ne. Podjetje Danone se je obvezalo, da pri proizvodnji svojih izdelkov ne bo uporabljalo gensko spremenjenih mikroorganizmov.

Actimel vsebuje okoli 85 % mleka.

Vsebnost kalcija v Actimelu je odvisna od produkta v Actimelovi proizvodnji liniji.

Tako kot vsi mlečni proizvodi, tudi Actimel vsebuje holesterol, vendar v neznatnih količinah. Bolj pomemben je podatek, da vsebuje Actimel malo nasičenih maščob, ki so ena glavnih sestavin hrane, ki vplivajo na krvni holesterol.

Ne, kot košer izdelek Actimel v vseh državah zaenkrat še ni priznan, razen v Izraelu, ZDA in Franciji. Še več, Actimel je na seznamu odobrenih proizvodov, razen med židovskim praznikom Passover (povzeto po podatkih Pariškega konsistorija in Ortodoksne skupnosti ZDA, oktober 2005).

Glede na dejstvo, da je Actimel fermentiran mlečni izdelek, ni nobenih kontraindikacij, ki bi omejevale uživanje Actimela pri ljudeh vseh starosti. Vendar pa se v Franciji in državah z enakimi omejitvenimi uredbami, Actimel zaenkrat ne prodaja kot živilo, ki bi bilo namenjeno otrokom, mlajšim od 3 let, saj mora tako živilo izpolnjevati določene zahteve, ki jih ureja zakonodaja o »posebnih živilih«. V takem primeru nosijo izdelki oznako »primerno za otroke, mlajše od 3 let«. Kljub temu velja omeniti, da dosedanji podatki/rezultati kažejo ugodne učinke Actimela tudi pri otrocih, posebno v obdobju prehoda na mešano prehrano. Poleg tega, v nobeni od 12-ih kliničnih študij z Actimelom niso opazili škodljivih učinkov, tržne raziskave pa so pokazale, da ga porabniki dobro prenašajo. Še več, za laktobacile velja, da nikoli niso bili povezavi z alergijskimi reakcijami. Poleg tega tudi ni objav, ki bi opisovale kakršnekoli alergijske reakcije na mlečnokislinske bakterije, kar velja tudi za klinične študije, v katere so bile vključene osebe, nagnjene k alergijam.

100 gramska steklenicka Actimela Original vsebuje 12,8 g ogljikovih hidratov, kar je vedno jasno označeno na deklaraciji. Priporočen dnevni vnos sladkorjev za diabetike je omejen na 50 g/dan, kar pomeni, da lahko varno uživajo Actimel, količino z Actimelom zaužitih ogljikovih hidratov pa upoštevajo pri svojem dnevnem vnosu. Nekateri diabetiki uporabljajo za izračunavanje dnevnega vnosa ogljikovih hidratov sistem enot, kjer je 1 enota = 10 g ogljikovih hidratov. Na splošno se diabetikom priporoča uživanje Actimela z 0% maščobe, saj vsebuje manj kot 5 g ogljikovih hidratov (oziroma 0,5 enote).

Zaenkrat ni znanih kontraindikacij, ki bi nosečnicam omejevale uživanje Actimela.

Zaenkrat ni znanih primerov, da bi Actimel povzročil alergijsko reakcijo. Za nekatere probiotike je dokazano, da pozitivno učinkujejo pri preprečevanju ali blaženju simptomov alergij, medtem ko za Actimel študije na tem področju (do danes) še niso bile opravljene. Vendar pa je Actimel mlečni izdelek, zato zaradi možnih kontraindikacij ni najprimernejši za ljudi, ki so alergični na kravje mleko.

Z rednim uživanjem ene stekleničke Actimela na dan, pri zajtrku ali kadarkoli čez dan, dosežemo primeren obrok Actimela.

Ne, ker s tem uničimo žive mikroorganizme, prisotne v Actimelu.

Med prehodom skozi prebavila so bakterijski sevi izpostavljeni agresivnemu okolju/fiziološkemu stresu (kislost, prisotnost prebavnih encimov in žolčnih soli), ki vpliva na njihovo preživetje in posledično na njihovo zdravju koristno delovanje. Študije na živalskih modelih so pokazale, da Actimel uspešno preživi v prebavnem traktu. Izsledke živalskih študij so potrdile tudi humane študije, v katerih je bakterija Lactobacillus casei DN 114-001 uspešno preživela prehod skozi prebavni trakt, saj so iz vzorcev blata izolirali od 106 do 108 ke/g blata. Razen tega je prehodna bakterija, ki se ne naseli v prebavilih. Potemtakem lahko Actimel deluje koristno samo, ce ga uživamo redno.

V primerih oziroma na modelih neuravnotežene mikroflore Actimel uravna mikrofloro in ponovno vzpostavi ravnotežje.

Črevesna sluznica je mesto, kjer potekajo številne interakcije med zunanjim in notranjim okoljem. Zato sta integriteta in prehranjenost sluznice vitalna dejavnika za njeno pravilno delovanje. Z in vivo in ex vivo študijami je bilo dokazano, da Actimel izboljša prehranjenost in delovanje črevesnega epitelija.

Actimel pomaga krepiti naravno odpornost telesa tako, da deluje na s črevesom povezano limfoidno tkivo (GALT), ki predstavlja nekakšna vrata, skozi katera je izzvan imunski sistem, sprva lokalni in nato sistemski.

• GALT: z ex vivo študijami je bila dokazana sposobnost Actimela, da deluje na imunokompetentne celice črevesne sluznice in tako vpliva na njen obrambni mehanizem
• Sistemska imunost: Actimel vpliva na imunske celice ljudi, ki so izpostavljeni različnim dejavnikom in situacijam, kateri lahko oslabijo naravno odpornost: starost, stres, intenzivna vadba.

Actimel dokazano pozitivno učinkuje na naravno obrambo telesa z delovanjem na tri linije crevesne obrambe, kakor tudi na splošno zdravstveno počutje:

Tri obrambne crte:

Učinki na mikrofloro: Pri glodalcih, ki so jim črevesje poselili s človeško mikrofloro, je uživanje L. casei DN 114-001 spremenilo sestavo in metabolizem črevesne mikroflore. V populaciji otrok, ki so uživali Actimel, je bil odstotek otrok, pri katerih so v blatu našli laktobacile, večji. V primerih porušenega ravnovesja črevesne mikroflore, Actimel na naraven in blagodejen način uravna in ponovno vzpostavi ravnovesje črevesne mikroflore. Z rednim uživanjem Actimela, v črevesni mikroflori naraste število probiotičnih bakterij, kar ovira razvoj patogenih bakterij.

Učinki na črevesno sluznico: Actimel z delovanjem na različne nivoje črevesnega epitelija, krepi črevesni epitelij in sluz. Študije na živalskih modelih so pokazale, da Actimel pospeši rast in diferenciacijo epitelnih celic glodalcev, s čimer zagotavlja boljšo zaščito pred škodljivimi bakterijami. In vitro študije s humanimi celicami pa so potrdile pozitivno delovanje na prepustnost in na preprečevanje vezave bakterijskih celic.

Črevesni lokalni imunski sistem (GALT): na živalskih modelih je bilo ugotovljeno, da je pri podganah, naselitev sluznice z L. casei DN 114-001, uravnala vnetno reakcijo, medtem ko je krmljenje miši z Actimelom izzvalo ojačan lokalni imunski odziv, ki je preprečil okužbo miši z E. coli. Raziskave ex vivo z Actimelom so pokazale njegovo sposobnost interakcije z imunokompetentnimi celicami črevesne sluznice in posledično spreminjanja lokalnega imunskega odziva, tudi proti patogenim bakterijam kot je Shigella.

Splošni učinki na zdravje:

Učinki na prebavni trakt:

Pri otrocih je Actimel zmanjšal pogostnost in jakost drisk.

Uživanje Actimela je učinkovito pripomoglo k odpravljanju okužbe s H. pylori pri otrocih z gastritisom, ki so jih zdravili s trojno antibiotično terapijo.

Učinki na imunski sistem:

Uživanje Actimela skrajša čas trajanja zimskih okužb (intestinalnih in dihalnih) pri aktivno živečih starejših ljudeh.

Raziskave, opravljene pri otrocih, so pokazale, da Actimel zmanjša incidenco in/ali jakost drisk. Potemtakem je gotovo pametno uživati Actimel, ko imamo drisko. Med epizodami drisk pride do oslabitve črevesnih funkcij, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem ali neaktivnostjo laktaze. Uživanje probiotičnega fermentiranega mleka, kot je na primer Actimel, ima tako dvojno korist:

• Prebavljivost je boljša, saj je laktoza že delno razgrajena
• Ponovno se vzpostavi ravnotežje črevesne mikroflore, oslabljene zaradi driske, kar je tudi dokazan, zdravju koristen učinek probiotikov.

Zdravljenje z antibiotiki poruši črevesno mikrofloro; takšno stanje je bila ena prvih indikacij za uporabo probiotikov. Ugotovljeno je bilo, da uživanje Actimela poveča terapevtski učinek trojne antibioticne terapije ter tako doprinese k uspešnejšemu zdravljenju okužb s H. pylori pri otrocih z gastritisom. Uživanje Actimela med terapijo z antibiotiki je torej preprost način zaščite črevesnega ekosistema pred škodljivimi učinki antibiotikov na črevesno endogeno mikrofloro, kar poveca sistemsko toleranco.

Do sedaj je ena raziskava pokazala, da uživanje Actimela skrajša čas trajanja zimskih okužb (intestinalnih in dihalnih) pri aktivno živečih starejših ljudeh.

Mnogo vrst iz rodu Lactobacillus se brez tveganja za porabnika uporablja pri proizvodnji fermentiranih živil. Vrsto L. casei uporabljamo v probiotičnih izdelkih že vrsto let in do sedaj ni znanih poročil, ki bi opisovala kakršnekoli zdravstvene težave oziroma tveganje za okužbe.

• V 12-ih objavljenih kliničnih študijah, v katere je bilo vključenih 766 ljudi, niso ugotovili negativnih učinkov povezanih z uživanjem Actimela.
• V toksikoloških študijah, ki so bile opravljene na miših, niso ugotovili nobenih toksičnih učinkov, niti pri visokih dozah, ekvivalentnih 1,75 l izdelka/dan za 70 kg težko osebo.