Slovarček

 

Acerola je zimzeleno drevo, ki zraste okoli 3 metre visoko, obrodi pa majhne rdeče sadeže, velike do 3 centimetre. Značilnost, po kateri je acerola še posebej znana, je velika vsebnost vitamina C. Plod acerole v povprečju namreč vsebuje 20-krat več vitamina C kot limona. V preteklih letih je bila ta rastlina poznana predvsem na območju Brazilije, v nekaterih drugih državah Južne Amerike ter na delih srednje Amerike, zadnja leta pa se zaradi pozitivnih učinkov vedno več uporablja tudi na evropskem trgu.

 

Bakterije so enocelični mikroorganizmi, ki jih lahko vidimo z mikroskopom. Zaradi njihovih izjemnih sposobnosti prilagajanja jih najdemo povsod na Zemlji. Večina jih je koristna za okolje ali za organizem, v katerem se nahajajo. Uporabljajo jih pri nastanku mnogih prehranskih izdelkov. Maloštevilne bakterije pa imenujemo patogeni in so odgovorne za nastanek infekcijskih bolezni. V boju proti bakterijskim okužbam nam pomagajo antibiotiki, vendar se lahko bakterije postopoma tudi prilagodijo na nove antibiotike.


Bifidobakterije so bakterijska vrsta, ki jo najdemo v veliki količini v črevesju zdravega novorojenčka, v manjši količini pa tudi v črevesni flori odraslega.


Ferment je mikroorganizem, ki je odgovoren za fermentacijo. Lahko je bakterija (npr. mlečnokislinska, zaradi katere se mleko skisa) ali pa kvasovka (npr. pivski kvas, ki ga uporabljamo pri peki kruha ali peciv).

 

Funkcionalna živila so živila, ki imajo poleg prehranske vrednosti tudi koristi za zdravje. Funkcionalna živila so bodisi naravno bogata ali pa jih obogatimo z vitamini, mineralnimi solmi, vlakninami, probiotičnimi bakterijami ali katerokoli drugo snovjo, ki je koristna za zdravje.


Jogurtova kultura je skupek bakterij dveh vrst (Lactobacillus bulgaricus in Streptococcus thermophilus), ki živita v sožitju in spremenita mleko v jogurt.

 

Lactobacillus casei je mlečnokislinska bakterija, ki sodi v rod Lactobacillus, vrsto casei. V fermentiranem mleku je ta probiotik pred več kot 70 leti odkril profesor Shirota. Še en probiotični sev, Lactobacillus casei Defensis, pa je osnova za izdelek Actimel®.


Črevesna mikroflora ali mikrobiota je sestavljena iz vseh bakterij, ki so naravno prisotne v našem črevesju, in iz bakterij, ki po zaužitju prehajajo skozi človeško črevesje. Pri vsakem posamezniku je prisotnih pet t.i. dominantnih skupin in te predstavljajo 99 % mikrobiote, poleg tega pa so tu v zelo majhnih količinah navzoče tudi številne druge bakterije, ki se lahko, če to dovoljujejo ali zahtevajo okoliščine, razmnožijo in postanejo bolj aktivne. Na ravni sevov je ta flora specifična za vsakega posameznika kakor prstni odtis, vsi pa imamo bakterije iz istih pet družin, kakor imamo vsi po pet prstov na roki.


Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, ki so podvržene fermentaciji in spodbujajo rast specifičnih bakterij v naši črevesni flori.


Presnova je skupek fizikalnih, kemičnih in bioloških pretvorb snovi v telesu (izvirajo lahko od znotraj ali od zunaj), ki zagotavlja pravilno delovanje telesa.


Probiotiki so po definiciji SZO živi mikroorganizmi, ki ob zaužitju v zadostnih količinah zagotavljajo pozitiven učinek na zdravje gostitelja. Vsak probiotik ima specifičen učinek in lahko izboljša določene organske funkcije, na primer pomaga uravnavati prebavo ali pomaga krepiti naravno odpornost. Vsak probiotik mora biti taksonomsko opredeljen do seva natančno npr. rod Lactobacillus, vrsta casei in sev DN-114001 (komercialno: Defensis)


Probiotični izdelki so izdelki, ki vsebujejo žive probiotične mikroorganizme.


Sevi so bakterije, ki so potomke ene izmed bakterij; sevi iste vrste (npr. Lactobacillus casei) se med seboj razlikujejo v nekaterih lastnostih (npr. proizvajajo več ali manj mlečne kisline, preživijo v prebavilih ali ne, imajo ali nimajo sposobnosti vezave na črevesno sluznico).

 

Vitamin C je pomemben za krepitev naravne odpornosti, prav tako pa pripomore k normalnemu delovanju imunskega sistema. Ker ga človeško telo ne more proizvajati samo, je nujno, da ga vnašamo s hrano. Priporočen dnevni vnos vitamina C se od posameznika do posameznika razlikuje, odvisen je od človeškega metabolizma, starosti in spola, giblje pa se nekje okoli 80 mg na dan. Kadar smo pod hujšim stresom ali večjim fizičnim naporom, se potreba po vitaminu C poveča.

Zaradi trajne podpore, ki jo nudi imunskemu sistemu, je eden izmed najbolj pomembnih vitaminov. Še posebej je pomemben kot neke vrste lovilec prostih radikalov, katerih naloga je napadati celice in tkiva telesa.

Pomanjkanje vitamina C lahko ima različne posledice za človeško telo, saj je ta vitamin odgovoren za zelo pomembne naloge telesa. Vitamin C lahko na primer prepreči bolezni zaradi obrambe pred virusi in bakterijami.